Če niste utrpeli nobene poškodbe in vas pogosto bolijo sklepi, potem je revmatoidni artritis lahko vzrok vašim težavam. Gre za kronično, vnetno revmatično bolezen, ki prizadene sklepe in obsklepne dele.
Težave običajno najprej opazimo na manjših sklepih, kot so sklepi rok, zapestja in komolci, kasneje pa se bolezen razširi na velike sklepe, kot so kolena, kolki in gležnji. Ne glede na to, za kateri sklep gre, najprej občutimo bolečino in otekanje, temu pa sledijo večje težave, kot so utrujenost, zguba teka, znojenje in nespečnost.
Najpogostejši vzroki revmatoidnega artritisa
Bolezen revmatoidni artritis je v Slovenji zelo pogosta. Z njim se spopada okoli 20.000 bolnikov, pri čemer je najpogostejši začetek med 30. in 55. letom. V splošnem velja, da ženske pogosteje zbolevajo kot moški.
Natančni vzroki za revmatoidni artritis še vedno niso popolnoma znani, velika verjetnost pa je, da na potek bolezni vpliva več dejavnikov. Znanstveniki še vedno preučujejo vpliv dednih dejavnikov, mnogi pa so prepričani, da bolezen sprožijo različne okužbe, kot so virusi in bakterije. Pomembno vlogo pri tem ima imunski sistem, saj je najbolj učinkovita obramba organizma pred bakterijami, virus in drugim tujimi snovmi.
Zdravljenje in lajšanje težav pri revmatoidnemu artritisu
Pri zdravljenju revmatoidnega artritisa je v zadnjih letih opazen velik napredek. Kljub temu pa še vedno nimamo zdravila, ki bi revmatoidni artritis popolnoma ozdravilo. Glavni cilj celotnega zdravljenja je tako osredotočen na lajšanje bolečin, umirjanje vnetja, upočasnitev napredovanja bolezni in izboljšanje kakovosti življenja.
Zaradi tega se za zdravljenje bolezni uporablja več vrst zdravil. To so protibolečinska zdravila, nesteroidni antirevmatiki, tako imenovana imunsko modulirajoča zdravila, ki vplivajo na imunski odziv, in biološka zdravila. Najnovejša zdravila za revmatoidni artritis so zaviralci Janus kinaz, ki so prav tako tarčna zdravila, vendar v obliki tablet. Z obvladovanje bolezni pa lahko veliko storimo tudi sami s primerno telesno dejavnostjo.