Vsak starš se še kako zaveda stroškov, ki so povezani z odraščanjem in vsak poskrbi, da začne pravočasno šparati denar. Takšen večji strošek je sigurno šola vožnje in kasneje tudi avto, če smo seveda finančno preskrbljeni.
Moji starši niso imeli lepih plač, komaj smo shajali iz meseca v mesece. Tako, ko so se moji vrstniki pogovarjali, da bodo šli delat izpit za avto, sem bila bolj tiho, ker sem vedela, da jaz ne bom šla, ker si bom mogla prej sama zaslužiti denar, kajti moji starši ne zmorejo takšnega velikega stroška. Bila sem hvaležna že za to ,da so me šolali, kolikor sem hotela, zato mi šola vožnje niti ni bila tako pomembna, kajti vedela sem, da si bom kmalu lahko zaslužila denar sama.
Bližal se je moj 18 rojstni dan. Moja mama mi je vedno za rojstne dneve pripravila neko presenečenje, tudi tokrat priznam, da sem ga pričakovala, vendar ne da bo to šola vožnje, ker sem vedno dobila bolj skromna darila. Tako je prišel moj rojstni dan in z njim najlepše darilo zame, voščilnica in v njej je pisalo, da sem sedaj samostojna in da želijo da sem tudi neodvisna, tako mi bo to omogočila šola vožnje, ki ti jo midva podarjava. Jokala sem od veselja, saj ne vem zakaj točno, ali za to, da bom imela izpit za avto, ali pa zato, ker sem vedela, kako težko bosta dala denar.
Nista popustila, to je bilo njihovo darilo. Zame se je šola vožnje kmalu začela, bila sem vzorna voznica, hitro sem nabirala ure do izpitne vožnje in v kratkem naredila izpit za avto. Nekaterim mojim vrstnikom je šola vožnje delala še kakšne preglavice, meni pa je šlo vse gladko lepo. Tako je šola vožnje res bila korak k neodvisnosti in lahko rečem le hvala staršem.